BOŠTJAN PAVLIČ, urar, inovator, oblikovalec, rokodelec: Potovalne sončne ure – artefakt preteklosti v 21. stoletju

Pred stoletji, ko še ni bilo mehanskih ročnih ur in ne elektronskih naprav za merjenje časa, je bila sončna ura najbolj razširjen pripomoček za časovno orientiranje. Ena izmed njenih različic je potovalna sončna ura, ki so jo med 16. in 18. stoletjem uporabljali trgovci na svojih poteh po Evropi. Naprava je bila priročna zaradi svoje velikosti, saj jo je mogoče shraniti v malo večji žep (zaprta meri 9,2 × 5,8 × 1,5 cm), njena prednost pa je bila tudi vgrajeni kompas, ki uporabniku pokaže, kje je sever.

Že skoraj pozabljeni artefakt zadnjih dvanajst let k življenju obuja urar in oblikovalec Boštjan Pavlič, ki po vzoru nemških potovalnih sončnih ur, shranjenih v Narodnem muzeju v Ljubljani, izdeluje novodobne replike. V času, ko smo nenehno povezani s svetom prek digitalnih povezav, rokodelec starinskemu artefaktu podeljuje novo vlogo: potovalna sončna ura nam namreč omogoča, da se vsaj takrat, ko smo v naravi, odklopimo od računalnikov in telefonov in pozabimo na vsakdanje obveznosti.

7202ff67-3657-4ea0-b2d9-f6a0f45d025d

 Nadaljujte z branjem 

BRANIMIRA SEVER, BSBranimira: ročna izdelava usnjenih izdelkov

Vonj in gladkost na otip sta tisto, kar 58-letno Ljubljančanko Branimiro Sever privlači na usnju – materialu, iz katerega že kakih štirideset let ročno izdeluje denarnice, mošnjičke, etuije, predvsem pa ženske torbe samosvojih oblik in barv. Rokodelka se je v živalske kože zagledala že kot otrok, ko je hodila na obisk v čevljarsko delavnico v šišenski soseski in prijaznega mojstra žicala za odpadne koščke, iz katerih je nato izdelovala obleke za svojo punčko. A čeprav je že kmalu začela izdelovati reči za sorodnike, prijatelje in znance, se javnosti s svojimi izdelki predstavlja šele zadnja štiri leta, odkar sodeluje na umetniških sejmih, kakršna sta Art market Ljubljana in Artish.

11201836_788999317889794_2950327616761427015_n

Na štantu

Nadaljujte z branjem

EVA POŽENEL, Mokosh: Sodobni umetniški nakit iz žlahtnih kovin

This gallery contains 36 photos.

Mokosh je blagovna znamka, ki jo razvija diplomirana industrijska oblikovalka in ustvarjalka umetniškega nakita Eva Poženel. Privrženka mitologije si je ime za svoje kreacije izposodila pri boginji plodnosti, zaščitnici žensk in ženskih opravil, ki je v slovanskem panteonu zadolžena tudi za prejo, tkanje in pletenje.

ANA DOLGAN: Ana Filc – ročno narejeni unikatni polsteni izdelki

Mikana volna, topla voda in milo. Osnovne potrebščine, ki si jih Ana Dolgan s Stare Sušice pri Pivki pripravi, ko se loti polstenja. Osemindvajsetletnica iz preprostih sestavin, a z veliko truda in fizične moči oblikuje trpežno blago – polst ali filc – ter končne izdelke: copate ali nakit, čudovite torbice, kape in šale, pa tudi številne druge izdelke, ki si jih lahko ogledate na Facebooku pod imenom AnaFilc.

kapa_1

Škratova kapa za zimo

Ustvarjalno dekle, od malega povezano z umetnostjo in naravo, se je s starodavno tehniko oblikovanja volne prvič srečalo pred devetimi leti na delavnici, ki jo je vodila Alja Venturini, njena nekdanja profesorica na Waldorfski šoli in priznana ustvarjalka na tem področju. Ano je pritegnila čarovnija, da je iz volne, ki je kot vata, s trdim delom mogoče ustvariti kompakten in dokaj neuničljiv material. Fasciniralo pa jo je tudi to, da je mogoče pri tem postopku iz dvodimenzionalne podlage oblikovati tridimenzionalen izdelek, ki mu lahko poljubno spreminjamo obliko – preprosto ga zmočimo, popravimo, kar nam ni všeč, in posušimo. Filcanje je postalo eden Aninih hobijev in ta status ohranja še danes, ko njeno življenje poleg službe in dela na domači kmetiji med drugim zapolnjuje tudi petje v Mešanem pevskem zboru Postojna.

Nadaljujte z branjem

URŠKA JURIĆ – Mešani občutki: poslikava lesenih izdelkov

Berta, Angelca, Pepca in včasih še Olga. Nasmejane pupe navihanega pogleda, po rodu z idrijskega konca, se pogosto družijo pri klekljanju in kavi. Ne sicer v povsem tuzemeljski realnosti, zato pa čisto zares v univerzumu Mešanih občutkov, kjer se reči odvijajo, kakor si zamisli Urška Jurić, diplomirana profesorica likovne umetnosti, ki je pupe in Mešane občutke  pred dobrim letom spravila na svet.

12299321_1820641424829767_7289747652257009731_n

Prijateljice klekljarice

Nadaljujte z branjem

METKA ZVER: O2 – leseni izdelki: naravno in lokalno, lepo in uporabno

Metka Zver je profesionalno že dvajset let zapisana knjigam in večji del svoje poklicne poti skrbi za marketing v Mladinski knjigi Trgovina. Ker je v razgibanem poklicnem življenju pogrešala ustvarjalno delo z rokami, pa se je pred dobrim letom podala v rokodelske vode in se začela ukvarjati z oblikovanjem lesa. Izdelki, ki jih predstavlja pod blagovno znamko O2, molekulsko formulo za kisik, so danes na voljo v nekaterih knjigarnah Mladinske knjige. Načrti, ki jih ima Metka za svoje sklede, podstavke, namizne deske, nakit ter druge, manj običajne artikle, pa s tem seveda še zdaleč niso izčrpani.

»Najbolj od vsega sem si želela delati na stružnici«

Ljubljančanko je les prvič »zagrabil«, ko se je pred leti lotila restavriranja kredence in krojaške mize, ki ju je podedovala po dedku. Mesecev učenja, kako iz kosa pohištva pregnati črve in ga pravilno obrusiti, se je pozneje spominjala kot »najsrečnejših v svojem življenju«, in ko je razmišljala o občutkih miru in zadovoljstva, ki so jo takrat navdajali, ji je postalo jasno, da zgodba z lesom zanjo še ni končana. Domislila se je vaz iz oljke, ki so ji padle v oči med nekim obiskom Grčije, in zdelo se ji je, da bi nekaj podobnega, lepega in uporabnega, delala tudi sama.

sklede prej in potem

Skleda prej in po…

Nadaljujte z branjem

ANJA JERČIČ JAKOB: akademska slikarka in izdelovalka igrač iz blaga

Akademska slikarka Anja Jerčič Jakob, magistrica grafike in slikarstva, v življenju počne, kar si je od nekdaj želela: slika in ustvarja. Čeprav jo v profesionalnem smislu določa predvsem njen poklic, se njeni interesi cepijo v več smeri. V svojem podstrešnem ateljeju na obrobju Ljubljane šiva mehke živalce in druge tekstilne izdelke, ki jih prodaja pod blagovno znamko Krojaček Gumb, ter se posveča ilustraciji za revijalne objave, ki jih ustvarjata z možem, pesnikom Juretom Jakobom. Za grafiko, še eno svojih specializacij, ji trenutno primanjkuje prostih ur, zato pa se toliko raje prepušča slikanju, kadar je le mogoče. Do konca leta si lahko v Galeriji KD Franceta Bernika v Domžalah ogledate njeno razstavo Monumentum trifolium.

Korak

Korak, 2007, jajčna tempera, olje na platnu, 173 x 208 cm

Nadaljujte z branjem

TATJANA DRAGIĆEVIĆ: TaNjuŠ – torbe z okusom

Naramne torbe TaNjuŠ so povsem nova linija uporabnih modnih dodatkov, ki si jo je letošnjo jesen »za razigrane, vesele, nagajive in vse, ki cenijo unikate« zamislila sedemintridesetletna Korošica Tatjana Dragićević. Modelarka, ki jo navdihuje vse, kar je lepo, je pred petimi leti izgubila službo v stroki in se od takrat preživlja z raznimi drugimi deli. Čeprav poleg tega ves čas kroji in šiva – med drugim z izdelavo kostumov sodeluje pri gledaliških predstavah Zadruge ZRaven –, pa se je na prigovarjanje prijateljev šele prav pred kratkim ojunačila, registrirala osebno dopolnilno delo in postavila tanjuške na prodajno polico.

12278669_1685013941785914_2926375584733159235_n

Tanjuške – praktične, preproste in cart

Nadaljujte z branjem

JELENA RUSJAN: KreaturA – Stvari, ki polepšajo življenje

Kadar na katerem od umetniško rokodelskih sejmov svoje reči razpostavi KreaturA, je stojnica polna barvitih, vzorčastih, rahlo odštekanih izdelkov iz blaga, ki te vabijo, da bi si katerega omislil tudi zase, najsi bo to modni dodatek, narejen v tehniki krpanke (patchwork), pisana volnena kapa ali broška iz bombaža, ki ti pade v oči zaradi svojega igrivega motiva.

stojnica

Torbice, etuiji, tobačnice… (Foto: Uroš Frelih)

Nadaljujte z branjem

MATIJA PRAZNIK: Izdelovalec lesenega kuhinjskega pribora, ki nam vrača stare okuse

Prismodnica, našeškarca, poritnica, ritobožka, čoharica, napičnica – tako posebna kot so njihova imena, tako unikatne so tudi oblike lesenih kuhalnic in žlic, ki jih v svoji kletni delavnici v nekdanji Tobačni tovarni na Tržaški izdeluje Matija Praznik. Vsak kos pribora ima svojo zgodbo, ki ti jo vešči oblikovalec lesa zaupa z rahlim nasmeškom: »Kriznicatista z luknjami, je za krizne čase ali čas diete. S polonco pa lahko pomešaš po loncu.« Kaj pomenijo imena drugih predstavnic Matijeve kolekcije, si lahko predstavljate.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Kriznica, polonca, prismodnica…

Nadaljujte z branjem